Ne vem kolko vas je ze blo na izpitu, ampak ce kdo se ni bil je tu moja izkusnja. Na splosno ni treba znat enacb na pamet, tudi na izpuscene i-je ni obcutljiv, bolj je treba znat idejo celotnega postopka.

Najprej me je vprasal kaksne simetrije mora imet Lagranzijan, sem povedal Lorentzove, in je hotu vedet pravila za generatorje Lorentzove grupe (enacba 14 v skripti). Tle sm jst malo zamocu, ker sm vedu da je dolocen komutator dveh generatorjev, ne pa kako. Pri tem mi je kr pomagu, prav tako pri dejanskem zapisu teh generatorjev, tako v fundamentalni kot v spinorski upodobitvi. To da nisem znal formal na pamet ga ni motlo, bolj je bil problem da nisem vedel kako si izpeljejo (hint: sestavljas g in T tako, da je desna stran enako antisimetricna na zamenjave indeksov kot leva).

Kot mozne simetrije Lagranzijana sem moral omenit tudi umeritvene, v katere pa se nisva spuscala razen tega da je je konstanta pred generatorjem odvisna od kraja in casa.

Naslednja stvar je bil cel postopek kako iz Lagranzijana dobis sipalni presek. Najprej me je vprasal splosne stvari (Euler-Lagranzeve enacbe, kaj je to Greenova funkcija), potem sva sele prisla do teorije polja. To je zapis generatorskega funkcionala, izracun Greenove formule, njeno amputiranje da dobis amplitudo, in na koncu mnozenje z dLips. Tu sem moral pokazat kako se generatorski funkcional izracuna za prost delec in za (Phi na 4) model, pa tudi zapisat vse formule (za W, G, Fourierovo transformacijo, dLips, d\sigma).

Zadnje vprasanje je bilo, kaj storimo z neskoncnimi integrali in kje jih dobimo. Narisal sem mu raven propagator in zraven enga z zanko in napisal Greenovo funkcijo za oboje. Drugega mi ni bilo treba pisat, sem le povedal od kje pride neskoncnost (tisti d^4k/(k^2+m^2), kjer je k gibalna kolicina v zanki). Potem sem mu moral na kratko razlozit, kako se te neskoncnosti resimo. Ko sem omenil, da vzamemo necelo dimenzijo in redefiniramo parametre (m, lambda) v Lagranzijanu, je bil zadovoljen in mi dal 9/9.


_________________
Lenoba je mati modrosti